Identiteta in življenjski ciklus

Znameniti psiholog Erik H. Erikson je do svojega izred nega razumevanja razmerja med družbeno zgodovino in historiatom človeškega življenja – ki ga je poimenoval »življenjski ciklus« – prišel z opazovanjem središčnega stadija: adolescence. V pričujoči knjigi so združene tri njegove zgodnje razprave, ki veljajo za najboljši uvod v Eriksonove teorije.

Za današnje bralstvo, ki je že sito vsakodnevne patologije, je zagotovo najbolj osvežujoč, pa tudi najbolj poučen uvodni esej »Zdrava osebnost in njena rast skozi krize«, v katerem avtor genialno predstavi osem faz človeškega življenjskega ciklusa od detinstva do starosti in specifično obravnava tudi krize, h katerim vodi vsak od stadijev in ponudi razrešitve, ki omogočajo nadaljnjo rast do končne osebnostne integriranosti.

Osrednji esej »Razvoj ega in zgodovinska sprememba« je izbor izčrpnih zapiskov, s katerimi je Erikson pospremil svoja opazovanja družbenih skupin v naravnem okolju in otrok, ki jih je spremljal klinično in skozi čas.

Zadnja razprava, »Problem egoidentitete« obravnava nas lovno temo skozi njegovo biografsko, razvojno, klinično in družbeno dimenzijo, obenem pa reflektivno osvetljuje naloge, ki jih je v poznejših delih obdelal bolj obširno in monografsko, pri čemer je posebej sledil logiki vsake od dimenzij.

Identiteta in življenjski ciklus, ki je bila sicer prvotno pisana za strokovne kroge in študente, razgrinja teme Eriksonove egopsihologije s takšno vseobsežnostjo, da je sicer zahtevna knjiga, ki se še kar ponatiskuje, že prešla na police žive klasike.

O avtorju
ERIK H. ERIKSON (1902– 1994) je eden najpomembnejših razvojnih psihologov, poznan še posebej kot avtor teorije psihosocialnega razvoja, pri kateri je Freudovo teorijo petih faz psihoseksualnega razvoja nadgradil v osem človeških razvojnih faz (iskanja egoidentitete). Bistveno za vsako od faz je, da zastavlja posamezniku samosvojo identitetno krizo. Le uspešna rešitev vseh osmih razvojnih nalog lahko pripelje človeka do končne zrelosti, v kateri je spravljen s tem, kar je, s tem, kar je kdaj bil, in s tem, kar še pride, vključno z biološkim koncem.

Druga njegova pomembnejša dela so Childhood and Society (1950), Young Man Luther (1958), Identity: Youth and Crisis (1968), Adulthood (1978) in The Life Cycle Completed (v soavtorstvu, 1987). Doslej ga v slovenščini še nismo imeli priložnosti brati, nemara tudi zaradi izjemne slogovne in izrazne zahtevnosti.