Kljub vsemu reči življenju da

Iz pekla holokavsta – pričevanje upanja
»Bil sem povsem ›običajen‹ zapornik – nič več kot zgolj številka 119– 104.« Viktor E. Frankl (1905– 1997), utemeljitelj logoterapije ali tretje dunajske psihoterapevtske šole, poroča o edinstveni izkušnji psihologa, ki je svojo znanstveno metodo preizkusil in potrdil na lastni koži. Ob njegovih zapisih o razčlovečenosti življenja v koncentracijskem taborišču nam v vsej jasnosti prikaže vprašanja o smislu, človečnosti in neodtujljivi temeljni človekovi svobodi, na katera vsakdo izmed nas – vede ali nevede – odgovarja s svojim življenjem.

Avtor v tem izjemnem delu opisuje doživljanje taboriščnega razčlovečenega življenja skozi oči psihologa, utemeljitelja tretje dunajske psihoterapevtske šole, imenovane logoterapija, ki postavlja logos – smisel kot temeljno življenjsko vodilo. Njegovo pričevanje ni prvenstveno pričevanje o okrutnosti koncentracijskih taborišč, temveč avtor v njem poda svojo življenjsko filozofijo.

Kaj stori človek, ko nenadoma spozna, da razen »golega življenja« nima več kaj izgubiti? Lakota, poniževanje, strah in globoka občutja jeze in krivice pa tudi v najhujših okoliščinah postanejo znosni, ko si v spomin prikliče podobe ljubljenih oseb, ob ujeti lepoti trenutka, npr. ob pogledu na drevo v zahajajočem soncu.

Če je življenje smiselno, potem sta smiselna tudi trpljenje in umiranje, trdi Frankl. Vendar mora vsak človek smisel svojega življenja najti sam. Tudi v taboriščnih razmerah se je izkazalo, da je človeku vselej dostopna tista poslednja svoboda, da zavzame svoje stališče do okoliščin, na katere sicer ne more vplivati. Prenekateri ljudje so tudi v tistem nečloveškem okolju dokazali, da se je človek zmožen dvigniti nad svojo usodo. Avtorja pa kot psihiatra zanima, kako naj ljudem pomaga doseči to sposobnost.

Za razliko od številnih eksistencialistov Frankl ni ne pesimističen ne protiverski. Prav nasprotno: izkusil je najhujše trpljenje in največje zlo, a kljub temu poln upanja upira pogled v človekovo zmožnost preseganja usodnosti. Drobna in najširši javnosti namenjena knjižica prinaša napeto pripoved in tudi za naš čas prepotrebno pričevanje, ki se loteva ključnih vprašanj človekovega obstoja.