O čem govorim, ko govorim o teku, Haruki Murakami
Intimna, premišljena in presenetljivo iskrena knjiga enega najpomembnejših sodobnih pisateljev. Haruki Murakami v njej ne piše le o teku, temveč o življenju, ustvarjanju in vztrajnosti.
Murakami je začel teči relativno pozno, ko se je odločil, da bo svoje življenje posvetil pisanju. Tek je postal njegova vsakodnevna disciplina, skoraj ritual, ki ga spremlja že desetletja. V tej knjigi skozi osebne zapise, spomine in razmisleke razkriva, kako sta tek in pisanje neločljivo povezana. Oboje zahteva potrpežljivost, notranjo motivacijo in sposobnost, da vztrajaš tudi takrat, ko ni lahko.
Knjiga ni klasičen priročnik za tek, temveč literarni esej v obliki avtobiografskih utrinkov. Murakami bralca popelje skozi svoje priprave na maratone, triatlone in dolge treninge, ob tem pa odpira širša vprašanja, kot so disciplina, samota, staranje in odnos do lastnih omejitev. Njegov slog je preprost, umirjen in neposreden, vendar hkrati globoko reflektiven.
To je knjiga za tekače in netekače. Za vse, ki iščejo navdih v vztrajnosti, ki jih zanima ustvarjalni proces ali pa preprosto uživajo v dobri, iskreni pripovedi.
Zakaj jo izbrati:-
edinstven vpogled v miselni svet Harukija Murakamija
-
povezava med tekom, pisanjem in življenjsko disciplino
-
navdihujoče razmišljanje o vztrajnosti in osebni rasti
-
dostopen slog, ki nagovori tako tekače kot širši krog bralcev
Knjiga, za vse, ki tečejo ali o tem razmišljajo. Za bralce, ki jih zanimajo osebne zgodbe o disciplini in ustvarjanju. In za vse, ki cenijo mirno, iskreno literaturo z globljim pomenom.
O avtorju
Haruki Murakami (1949) je študiral književnost, delal v trgovini s ploščami, med letoma 1974 in 1981 pa je imel džezovski klub v Tokiu.
Murakami pogosto pripoveduje anekdoto, da se je za pisateljevanje odločil na dan, ko je na stadionu gledal bejzbolsko tekmo. In spremembe so bile radikalne: začel je pisati in hkrati tudi teči. Življenje je uravnal zelo asketsko, leta 1986 pa se je z ženo preselil v Združene države in tam živel do terorističnega napada s sarinom na Tokijski podzemni železnici, ko se je vrnil domov.
Murakamijevi romani so si v obdobju, ko je začel teči in postajal pri tem vedno bolj vztrajen, prislužili svetovno slavo.
Ljubi moj Sputnik, Južno od meje, zahodno od sonca, Norveški gozd, Kafka na obali, Divja jaga za ovco, IQ84, Brezbarvni Tsukuru Tazaki in njegova leta romanja ter drugi so bili zanimivi tudi za filmsko industrijo, predvsem pa za bralce na Zahodu, zato velja za najbolj prevajanega japonskega prozaista. Njegovi svetovi, ki se pogosto gibljejo med umišljenim in resničnim, so na prvi pogled nenavadni in bizarni, a je v njih ujet svojevrsten »smisel časa«.
Prijava
