Psihologija množic

Psihologija množic, Gustave Le Bon

**Psihologija množic** francoskega socialnega teoretika Gustava Le Bona velja za eno najvplivnejših del v zgodovini socialne psihologije. Knjiga raziskuje temeljne zakonitosti množičnih pojavov in osvetljuje ključne značilnosti vedenja množic, kot so anonimnost brez občutka odgovornosti, hitra nalezljivost ter visoka sugestibilnost. Le Bon natančno analizira način razmišljanja množic, njihovo impulzivnost, razdražljivost, omejeno sposobnost presoje, čustveno pretiranost in domišljijo. Razkriva tudi strategije, ki jih voditelji uporabljajo v svojih govorih za vplivanje in manipulacijo množic, od katerih so nekatere še danes enako aktualne.

Avtor v knjigi opozarja na nezavedno in pogosto iracionalno delovanje večjih skupin ljudi, kar postavlja v kontrast z neodvisnim razmišljanjem posameznika. Jasno prikaže, kako posameznik, ko postane del množice, izgubi svojo individualnost ter se spremeni v nepremišljeno, čredno entiteto – vodeno s primitivnimi nagoni in čustvi. Takšni posamezniki so pripravljeni žrtvovati svoje osebne interese za kolektivne cilje, ne glede na to, ali so ti cilji smiselni ali uničujoči.

Zgodovina potrjuje Le Bonove ugotovitve – ideja potrebuje dolgo časa, da se utrdi v zavesti množic, a enako dolgo traja, da jo iz njihovih misli odstranimo. Avtor opozarja, da je mogoče množico z neko naključno idejo, tudi brez pravega premisleka, podzavestno pripraviti tako k junaškim kot tudi kriminalnim dejanjem.

Le Bonove ideje so v 20. stoletju uporabili številni politični in družbeni voditelji, najsi gre za konstruktivne ali destruktivne namene. Prav te teorije so služile tudi kot orodje največjim diktatorjem za manipulacijo in izkoriščanje množic za svoje cilje. **Psihologija množic** tako ostaja brezčasen priročnik za razumevanje delovanja kolektivne miselnosti, pri čemer razkriva, da poglobljena znanja o psihologiji množic niso nič novega – pri oblastnih strukturah obstajajo že desetletja.

O avtorju

GUSTAVE LE BON (1841– 1931), francoski doktor medicine, socialni psiholog, sociolog, antropolog, izumitelj in amaterski fizik, je oče študija psihologije množic. Bil je najvplivnejši teoretik na področju vedenja in psiholoških značilnosti množic.

Le Bon je verjel, da je poznavanje psihologije množic nujno za dobro razumevanje zgodovine in narave človeka. Njegova knjižna dela, v skladu s časom v katerem je deloval, vsebujejo teorije rasne in moške nadvlade, narodnih značajskih potez, črednega vedenja in psihologije množic.

Njegov prvi večji knjižni uspeh je bilo delo Psihologični zakoni razvoja narodov (1894, sl. prevod 1913), kjer je zagovarjal tezo, da je zgodovina proizvod rasnega in narodnega značaja, prevladujoča sila socialnega razvoja pa so čus tva in ne inteligenca. Najbolj poznan pa je po delu Psihologija množic iz leta 1895.