Teorija nadzora, Dr. William Glasser
Vse, kar razmišljamo, čutimo in delamo, je rezultat dogajanj znotraj nas samih. Kako lahko vzpostavimo učinkovit nadzor nad svojim življenjem?
Avtor knjige, dr. William Glasser, ameriški psihiater in svetovalec za ljudi v stiski, zna kompleksne vzroke človeških težav in še bolj zapletena reševanja teh stisk pojasniti na zanimiv in razumljiv način. Ni presenetljivo, da je njegova knjiga Realitetna terapija postala ena najbolje prodajanih strokovnih knjig na področju psihiatrije, svetovanja in psihoterapije.
Glasserjeva dognanja, opisana v več kot dvajsetih knjigah, danes koristno uporabljajo ne le psihiatri in psihoterapevti, temveč tudi učitelji, vzgojitelji, socialni delavci, zdravniki, medicinske sestre, ravnatelji, managerji, duhovniki in drugi strokovnjaki na različnih področjih.
Večina knjige se osredotoča na vedenja, ki jih izbiramo, ko skušamo nadzorovati svoje življenje. Glasser razloži, da je vsako vedenje sestavljeno iz štirih komponent: ravnanja, misli, čustev in fiziologije. Dejavnosti in razmišljanja običajno opisujemo z glagoli, kot sta »teči« in »razmišljati«, čustva pa z pridevniki, na primer »depresiven«, ali s samostalniki, kot je »depresija«.
Deset aksiomov teorije nadzora:-
Edina oseba, katere vedenje lahko nadzorujemo, smo mi sami.
-
Vse, kar lahko ljudem damo ali od njih prejmemo, so informacije.
-
Vsi dolgotrajni psihološki problemi so težave v odnosih.
-
Težavni odnosi so vedno povezani z našim sedanjim življenjem.
-
Preteklost oblikuje to, kar smo danes, vendar lahko zadovoljujemo svoje osnovne potrebe le v sedanjosti in prihodnosti.
-
Vodi nas pet osnovnih genetskih potreb: preživetje, ljubezen in pripadnost, moč, svoboda in zabava.
-
Svoje potrebe lahko zadovoljimo le preko podob, ki jih ustvarimo v svojem svetu kakovosti.
-
Vse, kar počnemo, je vedenje.
-
Vedenje je celovito in ga sestavljajo štiri komponente: dejavnost, mišljenje, čustvovanje in fiziologija.
-
Čeprav so vsa vedenja izbrana, imamo neposreden nadzor le nad dejavnostjo in razmišljanjem. Čustvovanje in fiziologijo nadzorujemo posredno, preko izbire dejavnosti in razmišljanja.
Vsako celovito vedenje je opisano z glagoli in poimenovano po svoji najbolj očitni sestavini. Glasserjevo delo je ključno za razumevanje, kako prevzeti odgovornost za svoje vedenje in izboljšati kakovost odnosov v svojem življenju.
Predgovor k slovenski izdaji
Knjigo "Teorija nadzora" boste prebrali verjetno na mah. Kot da ne gre za strokovno knjigo, niti za vprašanja iz vsakdanjega življenja, ampak za napete zgodbe kakega spretnega opisovalca človeških dogodivščin. Knjiga vas uči teorije izbire, ki vam je lahko v pomoč pri ohranjanju učinkovitega nadzora nad vašim življenjem. Naučila vas bo, kako izbrati učinkovita vedenja, saj so tista vedenja, ki si jih izberemo, kadar poskušamo zadovoljiti močne in nepopustljive potrebe znotraj nas samih, vse prepogosto boleča in neučinkovita.
Prepričan sem, da ideje v tej knjigi lahko izjemno koristijo:
a) dvigu kakovosti vsakdanjega življenja posameznika in skupnosti;
b) obogatitvi in popestritvi svetovalno-psihoterapevtskih metod strokovnjakov, ki se že ukvarjajo s takim delom;
c) kakovosti in učinkovitosti vodenja in upravljanja na raznih področjih družbenega življenja, od vodenja podjetij do vodenja otrok v razredih - Leon Lojk
O avtorju
Dr. William Glasser (1925-2013), ameriški psihiater, je avtor realitetne terapije in teorije izbire. Njegove ideje o osebni svobodi, odgovornosti in možnosti spremembe vedenja posameznika so psihiatri, ki so nenavadna vedenja posameznikov razvrščali med duševne bolezni in na podlagi tega predpisovali zdravila za odpravljanje leteh, ocenjevali kot sporna. Glasser je znan tudi po tem, da je svoje razumevanje človeškega vedenja, ki ga je poimenoval teorija izbire, apliciral na širše družbene teme, kot so vzgoja, vodenje, partnerski odnos in podobno. Javnost je opozoril na tradicionalne pristope konvencionalnih psihiatrov, ki diagnosticirajo paciente kot duševno bolne in jim predpisujejo zdravila za določeno bolezen brez dokazov o prisotnosti patologije možganov, ti pa po njegovem mnenju v svoji nesrečnosti kreirajo nenavadna vedenja. Glasser je menil in dokazoval, da je mentalno zdravje javnozdravstveni problem. Napisal je blizu trideset knjig, ki so prevedene v mnoge tuje jezike, okrog deset pa jih je prevedenih tudi v slovenščino. Danes na vseh celinah delujejo organizacije, ki širijo njegove ideje. V Sloveniji deluje Evropski inštitut za realitetno terapijo.