Ubuntu

Dedek avtorice knjige, Nobelov nagrajenec za mir in nadškof Desmond Tutu, ji je takole pojasnil bistvo: »Moja človeškost je ujeta in neločljivo povezana s tvojo.«

V afriških družinah otroke vzgajajo v razumevanju, da je oseba, ki ima ubuntu, tista, katere življenje je vredno posnemati. Temelj te filozofije je spoštovanje – do sebe in do drugih.
Štirinajst naukov mavričnega ljudstva predstavlja temeljno znanje, ki nam pomaga živeti bolje. S pomočjo zgodb, ki opisujejo človeškost, povezanost in soodvisnost, nam ta knjiga pomaga osmisliti svet in svoje mesto v njem.
Ta navdihujoči vodnik, ki vključuje tudi praktične vaje, nas vodi k bolj izpolnjujočemu življenju kot del veliko večje družine, ki ji pripadamo vsi. Ob raziskovanje idej prijaznosti, odpuščanja, strpnosti in moči poslušanja nam pokaže, kako lahko imamo vsi korist, če sprejmemo druge. Ko razumemo in živimo filozofijo ubuntuja, je možno premostiti razlike in doseči, da smo skupaj močnejši v svetu, kjer modri gradijo mostove in ne zidov. Življenje v sodobnem svetu je polno preizkušenj in pretresov. Vse polno je knjig o osebni rasti, ki nas pri tem poskušajo usmerjati. Svetujejo nam meditacije in premislek; učijo nas, naj odgovore iščemo globoko v sebi, ker da je to edino mesto, kjer jih lahko najdemo.
Seveda imata meditacija in premislek svoj čas in prostor. Toda ubuntu nas uči iskati odgovore tudi zunaj sebe. Uči nas videti širše; uči nas videti drugo plat zgodbe. Uči nas poiskati in se globlje povezati z ljudmi, pri katerih najdemo tolažbo, zadovoljstvo in občutek pripadnosti, po katerem hrepenimo.

»Ta knjiga vam bo odprla oči, um in srce in vas naučila, kako živeti življenje, ki bo prispevalo k boljšemu in bolj sočutnemu svetu.«- Nadškof Desmond Tutu

Iz predgovora Desmonda Tutuja, Nobelovega nagrajenca za mir: »Ubuntu je pojem, ki v moji skupnosti predstavlja najpomembnejši vidik življenja v pogumu, sočutju in povezanosti. To je nekaj, kar smo vedno vsi poznali. Od zgodnjega otroštva sem vedel, da je biti človek z ubuntujem ena največjih časti, ki jih lahko prejmeš. Tako rekoč vsak dan so nas spodbujali, da svoj ubuntu kažemo v stikih z družino, prijatelji in tujci. Pogosto sem trdil, da sta ideja in praksa ubuntuja eno največjih daril Afrike svetu. Nauk ubuntuja najbolje povzema izrek, ki ga poznajo skoraj vsi afriški jeziki in v prevodu pomeni: »Oseba je oseba skozi drugo osebo.« To pomeni, da vse, kar se naučimo, in vse izkušnje, ki jih dobimo, izvirajo iz odnosov z drugimi ljudmi. Ubuntu bralcu ponuja priložnost za premislek, kako lahko prakticiranje ubuntuja obogati nekoga, ki je pripravljen graditi mostove; nekoga, ki vsako interakcijo razume kot priložnost za ustvarjanje bolj pozitivnega sveta. Zgodbe, ki jih Mungi deli z bralcem, se na tej ali oni ravni dotikajo vseh nas. So vsakdanje priložnosti in izzivi, da bi vsi zaživeli z ubuntujem. Vsak dan imamo priložnost, da smo – z besedami, dejanji in včasih samo s tišino in mirovanjem – tisti, ki sočloveku odpiramo prostor za izkušnjo skrbi in povezanosti. Ponosen in vesel sem, da vas lahko povabim k prebiranju knjige, ki predstavlja uvod v meni tako pomembno življenjsko filozofijo. Prepričan sem, da vam bo odprla oči, razum in srca ter prispevala, da svet postane boljši in skrbnejši.«

O AVTORICI
Mungi Ngomane je vnukinja nadškofa Desmonda Tutuja in pokroviteljica Tutu Foundation UK. Mungi pravi, da ni nikoli čutila družinskega pritiska, da bi sledila njihovim stopinjam, temveč da se upanje za pravičnost in človeško dostojnost pretaka po njenih žilah. Sodelovala je pri razreševanju konfliktov na Bližnjem vzhodu in v kampanjah za pomoč ženskam in deklicam v nekaterih največjih organizacijah na svetu. Pred kratkim je bila koordinatorka kampanje za novo nacionalno dvostrankarsko kampanjo, Million of Conversations, ki se bori proti islamofobiji in diskriminaciji v Združenih državah Amerike. Po izidu knjige Ubuntu se namerava vrniti k delu v neprofitnih organizacijah. Mungi strastno zagovarja človeške pravice, še posebej pravice žensk in deklic, zaščito beguncev in osvoboditev Palestincev. Upa, da bodo nekega dne vse deklice imele osnovne človeške pravice.