Kvizoman, Jan Mešek
Ali je za pravilen odgovor vedno potrebno veliko znanja ali je včasih pomembneje, da znamo povezati dejstva in razmišljati nekoliko drugače? **Kvizoman: prvih 300 kvizaških vprašanj** je knjiga za vse, ki uživajo v reševanju ugank, odkrivanju zanimivosti in preizkušanju svoje splošne razgledanosti.
Avtor Jan Mešek je pripravil zbirko 300 izvirnih kvizaških vprašanj, ki niso bila še nikjer objavljena ali zastavljena. Vprašanja so zasnovana tako, da bralca ne preizkušajo zgolj v pomnjenju podatkov, temveč ga spodbujajo k logičnemu sklepanju, povezovanju informacij in iskanju nepričakovanih rešitev.
Ni treba vedeti vsega, pomembno je znati razmišljati
Posebnost Kvizomana je način, kako so zastavljena vprašanja. Večina jih vsebuje vsaj dva namiga, ki bralca postopoma usmerjata proti pravilnemu odgovoru. Včasih bo rešitev očitna, drugič bo treba pobrskati po spominu, povezati na videz nepovezane informacije ali uporabiti nekaj iznajdljivosti.
Prav zato knjiga ni namenjena samo izkušenim kvizašem in ljubiteljem televizijskih kvizov. V njej bodo uživali tudi vsi radovedneži, ki radi odkrivajo nova dejstva in se ob tem zabavajo.
Kvizoman dokazuje, da ni vedno najuspešnejši tisti, ki največ ve, temveč tisti, ki zna iz znanih podatkov sklepati na neznano.
Knjiga, ki jo lahko berete sami ali v družbi
Kvizoman lahko vzamete v roke za nekaj minut, rešite nekaj vprašanj ob jutranji kavi ali pa iz knjige pripravite pravi družinski oziroma prijateljski kviz.
Vprašanja so dovolj raznovrstna, da lahko pri iskanju odgovorov sodelujejo različne generacije. Nekdo bo rešitev našel v svojem znanju, drugi s pomočjo asociacij, tretji pa bo opazil namig, ki so ga vsi drugi spregledali.
Pravilni odgovori so zbrani na koncu knjige, zato lahko svoje znanje preverjate sproti ali pa se najprej preizkusite pri večjem številu vprašanj.
Od televizijske Kvizkoteke do Kvizomana
Za imenom Jan Mešek se skriva dolgoletni ljubitelj kvizov, ki ga je že v mladosti navdušila legendarna televizijska Kvizkoteka. Ob spremljanju najboljših tekmovalcev je občudoval njihovo znanje, še bolj pa ustvarjalnost ljudi, ki so pripravljali vprašanja in miselne izzive.
Ljubezen do kvizov je ostala, zanimanje za njihovo sestavljanje pa je po dolgih letih znova zaživelo ob spremljanju televizijskega kviza Potjera, ki ga slovenski gledalci poznajo v različici Na lovu.
Tako je nastal Kvizoman, zbirka vprašanj, s katerimi želi avtor svojo radovednost, domiselnost in veselje do razmišljanja deliti z bralci.
O avtorju
Avtor Kvizomana, ki piše pod psevdonimom Jan Mešek, pravi, da mladi večinoma sploh ne vedo, o čem govori, ko jim pripoveduje, da so ga Sportske novosti naučile brati, Politikin zabavnik in Radar odkrivati zanimivosti, Kvizkoteka pa razmišljati in povezovati.
Pravijo, da prve ljubezni ne pozabiš nikoli, njegove pa so bile kar tri: dolgolaso dekle iz nebotičnika, Balaševićeva pesem Prva ljubav in hrvaški televizijski kviz Kvizkoteka. Dolgoletna zaljubljenost, ki bi ji lahko rekel že kar zasvojenost, se je ohranila le pri zadnji. Igra detekcije, igra asociacij, igra z zbirnimi odgovori, anagrami in premetanke so ga vsak četrtek zvečer prikovali pred mali ekran.
Svoje skromno gimnazijsko znanje je skušal primerjati s pravimi znalci, ki so postali njegovi intelektualni vzorniki. Občudoval je njihov izjemen razpon splošne razgledanosti, pronicljivosti, asociativnosti in informiranosti. Navduševalo ga je, kako so znali iz razdrobljenih podatkov s pomočjo nakopičenega znanja, logičnega sklepanja, asociacij in notranjega občutka sestaviti mozaik pravilnega odgovora.
Hkrati se je že takrat spraševal, ali niso še večji mojstri pravzaprav tisti, ki znajo tako pretanjeno sestaviti vse te miselne igre. Koliko različnih znanj, virov informacij, domiselnosti in iskrivosti premorejo ljudje v ozadju, ki gledalcem omogočajo takšno zabavo? Njegovo občudovanje se je sčasoma vse bolj nagibalo k njim, kajti dobri kvizaši so zmagovali in odhajali, sestavljavci pa so ostajali kot nepresahljiv vrelec domislic.