V mejah normale, David Zupančič
Nova mojstrovina izpod peresa Davida Zupančiča – avtorja uspešnic Življenje v sivi coni in Znanost mirnega življenja – prinaša še globlji, še bolj oseben vpogled v zakulisje sveta, kjer srčni utrip ne meri le življenja, temveč tudi človeškost.
V svoji težko pričakovani tretji knjigi se Zupančič znova vrne v bolnišnične hodnike, ki niso le njegov delovni prostor, temveč tudi vir neštetih zgodb in življenjskih premislekov. A tokrat gre še dlje – ne piše le kot zdravnik, temveč kot človek, ki z nežno ironijo, ostrim opazovanjem in tenkočutnostjo odstira tančico vsakdana. Njegovo pisanje ni zgolj refleksija poklica, temveč preplet osebnih doživljajev, notranjih bojev in tiho izgovorjenih vprašanj, ki zadevajo slehernega izmed nas.
Knjiga prekipeva od življenjskih utrinkov – enkrat smešnih, drugič ganljivih, pogosto boleče iskrenih. Zupančič nas popelje v ambulante, bolniške sobe in na nepredvidljive čustvene tirnice, kjer se bolečina, človeška nemoč in upanje prepletajo v dramatični, a nadvse resnični mozaik. Hkrati pa, kot še nikoli doslej, razgrne tudi del svoje zasebnosti – človeško plat zdravnika, ki zna prisluhniti tako drugim kot sebi.
To ni zgolj zbirka anekdot. To je knjiga, ki diha s srcem. Intimna, pronicljiva in srčno napisana pripoved o tem, kako življenje utripa med belo steno bolnišničnih sob in tihimi razmisleki v glavi nekoga, ki zna življenje videti z več plati.
Iz knjige
»Že razumem, da pišete,« mi reče ona. »Morda celo razumem, zakaj. Ampak sprašujem vas nekaj drugega. Zakaj pišete o tem? O kmetiji in o otroštvu? Zakaj v tej knjigi, torej v knjigi o zdravstvu?«
»Zato, ker to ni knjiga o zdravstvu,« ji razložim. »To je knjiga o meni. Sebično, vem. In kar konkretno tvegano. Če pišeš o sebi, veliko tvegaš, med drugim tudi to, da drugim nisi niti približno tako zanimiv in duhovit kot sebi. Da bodo šli raje brat kaj drugega. Kaj bolj literarnega ali vznemirljivega. O hlapcih ali Batmanu. Poleg tega, da je knjiga o meni, pa je to tudi knjiga, s katero nekaj stvari raziskujem. Mogoče celo nekaj iščem. Poskušam. Ne vem. Bova videla?«
O avtorju
David Zupančič (1991), rojen 20. oktobra v Ljubljani, je s pisanjem pravljic pričel že v zgodnjem otroštvu, pri tem pa je uporabil kar dedijev star tipkalni stroj.
V gimnazijskih letih je napisal dve avtorski dramski besedili (A je važno in V tej sobi) in ju z dramsko skupino gimnazije tudi uprizoril v Cankarjevem domu. Prejeli sta nagrado na Festivalu sodobnih umetnosti mladih Transgeneracije.
Med študijem medicine je začel dramsko skupino Kortekst, v okviru katere so uprizorili štiri večje produkcije, igranje na velikih odrih Šentjakobskega gledališča in Španskih borcev.
V petem letniku študija je opravil kroženje na Centru za napredovalo srčno popuščanje v Houstonu, ZDA. Leta 2016 je zaključil študij in pridobil naziv doktor medicine, dva meseca po diplomi pa je s skupino petih prostovoljcev odšel na trimesečno humanitarno medicinsko odpravo v Zambijo, kjer je delal v Misijonski bolnišnici Nangoma.
Po povratku je opravil pripravništvo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani in se prijavil na specializacijo iz infektologije, s katero je pričel marca 2018. V času epidemije COVID19 je bil kot zdravnik specializant neprestano vključen v delo na urgentnih in intenzivnih enotah kliničnega centra in v tem času napisal tudi svoj knjižni prvenec Življenje v sivi coni, ki je izšel oktobra, 2022 in v štirih dneh podrl vse prodajne rekorde. Navdušil je tudi z drugo knjigo Znanost mirnega življenja.
Je avtor priljubljenega podkasta Umetnost Lenarjenja.
Prijava
