Zelenjava od semena do pridelka

Zelenjava od semena do pridelka, Tjaša Štruc in Robert Špiler

Vrtnar ustvarja prostor za rast rastlin, s ciljem poustvariti idealno okolje za njihov razvoj in optimizirati proces rasti. Namesto da bi rastli namesto njih ali urejali vse njihove vitalne procese, jim želimo le omogočiti optimalne razmere, da nas lahko nagradijo s svojimi pridelki.

V knjigi "Zelenjava od semena do pridelka" avtorja sistematično deli izkušnje, podprte z biološkim znanjem o rastlinah. Zbirka informacij je zasnovana tako, da jih vrtnar lahko uspešno uveljavlja v praksi in ne le teoretično razume. Velika razlika je v tem, da temelji na praktičnih izkušnjah, ne zgolj na suhoparnem znanju. Opisuje gojenje 50 rastlin v skladu s postopki priprave tal brez prekopavanja in uporabo komposta ter drugih organskih materialov.

Knjiga je namenjena novi generaciji vrtnarjev, ki se zanašajo na naravne principe in si želijo vzgajati hrano na bolj enostaven in sistematičen način. Tehnično opisani postopki gojenja 50 različnih vrst zelenjave vodijo vrtnarja do uspeha. Vse fotografije in praktične izkušnje so iz Vrta Obilja, kjer se vzgoja rastlin izvaja brez prekopavanja, s kompostno zastirko in ostalimi organskimi materiali.

Koncept gojenja zelenjave na družinskem vrtu se razlikuje od pridelave za prodajo na kmetijah ali novodobnih podjetij, ki gojijo specifične rastline za trženje v velikih trgovinskih verigah. Knjiga torej ni namenjena agronomom ali profesionalnim kmetijam, ki se preveč zanašajo na gnojila in pesticide. Omenjenih ni veliko naravnih pripravkov za nego, saj meniva, da zahtevajo preveč časa za premajhen doprinos. Pomembno je, da se zavedamo, da je čas, oziroma naša pozornost, ključna za uspeh.

Danes se preveč govori o samooskrbi in gojenju lastne hrane, medtem ko je manj vrtov, ki dejansko hranijo ljudi. Še ne tako dolgo nazaj so ob vsaki hiši in bloku rasli zeliščni vrtovi, na večjih površinah pa so se gojili krompir, fižol, zelje in druge rastline. Vendar pa številnim vrtnarjem primanjkuje enega ključnega dejavnika za dosego vrtnarskih ciljev: dovolj časa.

V glavni vrtni sezoni, ki traja od februarja do novembra, na vrtu preživiva skupaj približno 20 ur na teden (vsak po 10 ur). To je že polovični delovni čas, ne da bi pridelkov sploh pobrala. Pobiranje, kuhanje in konzerviranje pridelkov zahteva še dodatno časovno nalogo. Ne ustrašite se teh izračunov; potrebujemo merilo, kako časovno zahteven je vrt velikosti 500 m², na katerem pretežno gojimo zelenjavo.

Na Vrtnariji Obilja pridelamo dovolj zelenjave za našo samooskrbo. Manjkajo nam samo tiste njivske rastline, ki so prav tako del rastlinske prehrane – predvsem suhe stročnice, žita in oljnice, katerih gojenje v zadostnih količinah na vrtovih ni običajno.

Vrt Obilja je sonaravni zelenjavna pridelava, namenjena naši samooskrbi. Vrtnariva Tjaša Štruc in Robert Špiler že od svojega 22. leta ustvarjava svoj mali čarobni svet in hvaležno obirava vsak pridelek. Naš vrt se razlikuje po tem, da tal ne prekopavava, temveč jih vsako leto zastirava s kompostom in ostalimi organskimi materiali, s čimer pridobiva univerzalno rodovitna tla za vse rastline in zagotavlja zdravje talnih organizmov, od bakterij do deževnikov.