33 : to ni še ena knjiga o Caminu

V dobi, ko smo podvrženi splošnemu kritiziranju in pljuvanju vsepovprek iz čiste hudobije, me nagradijo s takšno gesto dobrote. Ljudje, za katere še pred mesecem nisem vedel, da obstajajo. Spoznali so me v najbolj pristni podobi. S podočnjaki, podbradkom, muhastega, vzhičenega. Mene, pravega. In zaupali moji presoji, koga spustiti bližje. V naš sklenjeni krog. Ni mi težko pisati o svojih napakah in pomanjkljivostih. Težje in nehvaležno je izpostavljati pohvale drugih. Tanka je meja med samovšečnostjo in samozavedanjem. Marsikaj se skriva v moji omari. Od ponošenih čevljev, obrabljenih suknjičev do luknjičastih nogavic. Okostnjaki pač ne. Na koncu poti, ko se ozremo na zapuščino, šteje le to, koliko trupel smo pustili za sabo.

Ne mislim se pretvarjati, da sem ubral najlažjo smer. Niti je ne želim objokovati, saj sem na razpotjih vedno sam izbiral, kam naprej. Ne, ker sem upal na uspeh, temveč zato, ker se nisem bal neuspeha. V svetu objestnega individualizma, ki hladnokrvno mori in nas ščuva, da sovražimo vse, česar ne razumemo, je sprenevedavo govoriti o upanju. Tega so že zdavnaj odplaknile reke krvi. In pohlep. Angažiranost in nepreračunljiva solidarnost sta gorivo strpne družbe. Zanjo se je vredno zavzemati. Molčanje je odlika slabičev. Glasilke so delikaten organ neslutnih razsežnosti. Dajejo nam glas, najbolj univerzalno orožje. Vsakdo ga ima. Sami se odločamo, kako ga bomo uporabili. Ga bomo povzdignili v imenu nemočnih, ki so jih nasilno utišali? Morda z njim spodbudili obupane, da je vredno poskusiti še enkrat? Se postavili zase? Ali zgolj zapeli. O ljubezni.

Tako kot smo z mojo izbrano družino. Nismo si rekli zbogom. Odrinili smo v naslednja zmagoslavja. Povezani z nevidno nepretrgano nitjo jih bomo odslej osvajali vsak zase. In se še naprej veselili drug za drugega.

Skoraj bi se pozabil zahvaliti. Slehernemu od njih, da so mi pomagali razplesti enigmo božanskosti. Camino je bil najboljši življenjski eksperiment. Okoli mene so sami bogovi in boginje. Vsak je tempelj zase. S skupno pomočjo smo odložili svoje neprebojne oklepe. Želimo čutiti. Vse. Debela koža je za slone.

Iz knjige 33 – To ni še ena knjiga o Caminu