Ko telo reče ne

Ta provokativna in čudovito napisana knjiga vam bo razkrila nova spoznanja o vplivu stresa na naše zdravje.

V njej dr. Gabor Mate v razumljivem jeziku povzame najnovejša znanstvena odkritja o vlogi stresa in čustev pri razvoju različnih bolezni, vključno s srčnimi obolenji, diabetesom,sindromom razdražljivega črevesja, multiplo sklerozo, artritisom in rakavimi obolenji.

Čustva, kot je na primer jeza, imajo skupaj z našim imunskim sistemom nalogo, da varujejo naše meje. Ko takšna čustva potlačimo, obenem potlačimo tudi naravni imunski odziv.

Pri nekaterih ljudeh imajo takšni obrambni mehanizmi ravno nasprotni učinek od želenega, saj telo uničujejo, namesto da bi ga zaščitili.



Dr. Mate v knjigi razišče, zakaj zdravniki kljub naraščajočemu številu dokazov, da sta um in telo tesno povezana, še naprej zdravijo zgolj fizične simptome namesto človeka kot celote – in zakaj moramo razumeti povezavo telesa in uma, da lahko prevzamemo aktivno vlogo pri ohranjanju svojega zdravja.

Ta knjiga je nastala, da vas spodbudi k učenju in zdravljenju. Ponuja vam transformativne uvide, ki promovirajo skrb za svojo fizično in čustveno dobrobit – pomanjkanje katerih je, kot pravi avtor, glavni vzrok za stres, ki kronično spodkopava naše zdravje in pripravlja teren za razvoj bolezni.

Četudi v delu za laično javnost predstavi veliko dostopnih znanstvenih dokazov, pa srž knjige oblikujejo posamične zgodbe iz njegove dolgoletne zdravniške prakse.

Pred nami razgrne odkritja sodobne znanosti, ki potrjujejo intuitivne zaznave starodavne modrosti. Hkrati pa nastavi ogledalo naši družbi, zagnani v stres, da bi lahko prepoznali, kako na nešteto nezavednih načinov sami pripomoremo k nastanku bolezni, ki nas pestijo kakor kuga. to ni knjiga receptov, vendar lahko deluje kot katalizator za osebno preobrazbo. recepti pridejo od zunaj, preobrazba pa sledi od znotraj. Če pridobimo zmožnost, da se iskreno, sočutno in z nezastrtim pogledom zazremo vase, lahko prepoznamo, kaj potrebujemo, da bi poskrbeli zase. Lahko vidimo področja jaza, ki so bila prej skrita v temi.



V knjigi Ko telo reče ne - bomo prišli do odgovorov na naslednja vprašanja:
Kakšna je cena naše otopelosti do nas samih, ko ne vemo več, kaj zares čutimo?
Kaj narediti s svojimi potlačenimi čustvi?
Kaj pomeni neprepoznavanje sporočil, ki jih pošiljajo naša »nezavedna«, potlačena čustva?
Kako se lahko zgodi, da ne znamo prebrati svojih lastnih čustev in občutkov?
Kaj je s stres?
Kako se lahko stres preobrazi v bolezen?
Kako lahko stres spodbuja razvoj malignih obolenj.
Kakšni osebnostni vzorci ali življenjske okoliščine se lahko vpletajo v telesne obrambne mehanizme, da omogočijo že navzočim rakavim celicam, da se razmahnejo?
Kako zlahka ste v svojem življenju rekli ‘ne’ stvarem, ki so bile za vas v resnici prej zoprnija, kakor da bi vam bile koristne?« Ali lahko zgodnje življenjske izkušnje, potlačevanje čustev in vseživljenjski stres pomenijo predispozicijo za Alzheimerjevo?
Kako sprejeti več čustvene odgovornosti nase.
Ali prepoznamo stresorje? Ali povečujemo ali zmanjšujemo morebitne grožnje za svoje dobro?
Ali se zaznavamo kot čisto same? Kot nemočne? Kot da nikdar ne potrebujemo pomoči? Kot da si nikdar ne zaslužimo pomoči? Kot da smo ljubljeni? Kot da moramo delati za to, da bi si zaslužili ljubezen? Kot brezupno nevredne ljubezni? To so nezavedna prepričanja, vgrajena na celični ravni.
Ali živim svoje življenje v skladu s svojimi lastnimi najglobljimi resnicami ali pa za to, da bi izpolnil pričakovanja nekoga drugega? Koliko tega, kar sem verjel in storil, je dejansko moje in koliko je služilo samopodobi, ki sem jo izvorno ustvaril v prepričanju, da je nujna, če naj ugodim svojim staršem? Če je izražanje jeze škodljivo, prav tako pa tudi njeno potlačevanje, kako torej lahko upamo, da bomo dosegli zdravje in zdravljenje?
Kaj ljudje v resnici doživljajo, kadar doživljajo bes?