Notranji krokodil, Mojca Zvezdana Dernovšek
Knjiga ponuja globok vpogled v osebne izkušnje in terapevtski proces psihiatrične obravnave, kot ga doživljata prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, in zapisovalec Jure Aleksič.
Temelji na bogatih osebnih in strokovnih izkušnjah prof. dr. Dernovšek ter prinaša iskren vpogled v terapevtski proces, kjer se prepletajo najgloblje stiske, preboji in upanje. Priznana specialistka psihiatrije in zavzeta optimistka skozi to delo razkriva modrosti, pridobljene pri delu s pacienti ter skozi lastno življenjsko pot. S pomočjo osebnih zgodb svojih pacientov spodbuja razbijanje tabujev o duševnem zdravju in navdihuje bralce s svojim sočutjem, iskrenostjo ter neomajnim optimizmom.
Osnovno sporočilo te knjige je, da odgovor na večino življenjskih težav leži v aktivnem iskanju rešitev. Naše življenje je nenehno zaporedje vzponov in padcev, ki jih pogosto ne izbiramo. Modrosti, kot je citat kaskaderja Evela Knievela: "V življenju lahko velikokrat pademo. A zguba smo samo, če se nehamo truditi, da bi se spet postavili na noge," nas spomnijo, da so padci del življenja in da nas vztrajnost vodi k rasti ter notranjemu miru. S povezovanjem psiholoških vpogledov in optimizma knjiga spodbuja bralce k osebni rasti, premagovanju strahov in poglabljanju odnosov, kar je ključno za duševno zdravje in kakovostno življenje.
Ta navdihujoča knjiga je več kot le zbirka zgodb; predstavlja poziv k upanju in zavedanju, da je kljub vsem izzivom, s katerimi se soočamo, vedno mogoče najti novo pot naprej.
O avtorici
Prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., je dislektičarka z motnjo pozornosti, ki se je odločila postati naučena optimistka, ker je tako daleč najlepše in najlažje živeti. Je specialistka psihiatrije in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Kot psihiatrinja ne piše le receptov, pač pa skuša najti najboljšo izbiro zdravil. Pozorna je tudi na druge dele življenja svojih pacientov in jih podpira pri njihovem okrevanju in samostojnosti. Ima dva kužka, izdeluje mozaike iz keramičnih ploščic in krpanke. Na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani je delala na zaprtem oddelku in v ambulanti. Nato jo je poklicna pot pripeljala v Zdravstveni dom Sevnica, kjer še vedno dela v Centru za duševno zdravje odraslih Posavje. Sodelovala je pri pripravi Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja in je vpeta v njeno implementacijo.
Prijava
