Veter vedno piha v prsi

Veter vedno piha v prsi, Žiga Valetič

Kako me je kolesarjenje ozdravilo in majhno Slovenijo razgalilo kot veliko križišče

Na kolo so avtorja pripeljale težave s hrbtenico. Na njem so ga obdržali radovednost, nove poti in veselje do raziskovanja.

Žiga Valetič, pisatelj, grafični oblikovalec in nekdanji odbojkar, v knjigi Veter vedno piha v prsi pripoveduje o svojem vstopu v svet rekreativnega kolesarjenja. Iskanje poti do boljšega zdravja hrbtenice je preraslo v odkrivanje pokrajin, preizkušanje lastnih sposobnosti in zbiranje doživetij, ki jih prinaša življenje na dveh kolesih.

Avtor, ki si je v kolesarskih aplikacijah nadel samoironični nadimek Ultra Amater, se s štirimi različnimi kolesi podaja na zahtevne vzpone, organizirane maratone, večdnevna potovanja in družinske izlete. Raziskuje dolge makadamske poti, mestne ulice in kraje, kjer se kolesarjenje poveže s kulinaričnimi užitki. Slovenija se pred njim razpira kot veliko križišče cest, stez in klancev, poti pa ga vodijo tudi v Avstrijo, Italijo, na Hrvaško in še dlje.

V pripovedi imajo svoje mesto zablode, napake in drobni uspehi. Valetič skozi potopisne anekdote in razmisleke o včasih prav nenavadnih podrobnostih kolesarskega vsakdana približa izkušnje, v katerih se lahko prepoznajo rekreativci z različnim znanjem, željami in telesno pripravljenostjo. Ob tem bralec spoznava tudi zgodovino in kulturo kolesarjenja.

Osebno zgodbo spremlja širše vprašanje: zakaj smo se Slovenci tako navdušili nad kolesom? Valetič razmišlja o tem, kako je kolesarjenje za številne ljudi postalo način razmišljanja in življenja, povezan z željo po zdravju, dolgem in dejavnem življenju ter novih doživetjih. S tem odpira vrata tudi bralcem, ki kolesarsko navdušenje spremljajo od strani in bi ga radi bolje razumeli.

Branje dopolnjujejo vsebine, ki vabijo k raziskovanju:

• 70 fotografij, ki približajo poti in doživetja;
• 20 kod QR s povezavami do zemljevidov poti v formatu GPX;
• mali slovar kolesarskega jezika.

Veter vedno piha v prsi je knjiga za ljubitelje kolesarjenja, osebnih pripovedi in potopisov. Za večer po dolgi turi ali za dan, ko se želja po naslednjem izletu šele prebuja.