Nič ni nemogoče

Kilian Jornet nam v svoji tokratni knjigi razkriva zgodbo o Everestu. Nekoliko naveličan neprestanih tekmovanj in medijskega pompa okoli njih in sebe se odloči za nov projekt, Summits of My Life (Vrhovi mojega življenja). Projekt čim hitreje priti na nekaj kultnih vrhov sveta (večinoma najvišjih vrhov celin) mu še vedno zagotavlja medijsko pozornost, od katere seveda živi kot profesionalni tekač in alpinist, hkrati pa mu omogoča precej bolj samotno delovanje, kar je najbližje njegovemu bistvu. Končni cilj projekta je hiter vzpon na Everest, ki Kilianu tudi uspe.

FKT (Fastest Known Time ali najhitrejši poznani čas) brez dodatnega kisika in pomoči fiksnih vrvi pa ni osamljen v njegovi karieri gorskega tekača, niti ni prišel do njega nepričakovano. V knjigi nas spretno popelje skozi najpomembnejše dogodke svojega življenja, pri čemer pripoved začini s svojimi občutki, ki ga pri teh doživetjih prevevajo, in z razmišljanji, do katerih ga privedejo. Z opisi svojih treningov, odnosa do treniranja ter vseh natančnosti in inovativnosti pri tem je knjiga lahko tudi spodbuda za trening drugim športnikom in nekakšen vodnik za treniranje.

»Otrok naj se ne vzgaja za tekmovanje, ampak za treniranje, « je kritična misel Kiliana Jorneta, ki se bo dotaknila marsikaterega slovenskega trenerja mladih. V alpinizmu, pravi, je samouk, vendar se je kasneje občasno učil pri največjih mojstrih, kot je bil Ueli Steck. Ob novici o njegovi nesreči na Nuptseju pa razmišlja, ali medijska pozornost morda ne peha alpinistov v vedno težje in na koncu pretežke podvige.
Andrej Štremfelj

Kilian Jornet je najrosnejša otroška leta preživel v gorski koči v Pirenejih, kjer so mu starši nevsiljivo privzgojili ljubezen do gibanja v gorah, ki jih še danes občuti kot dom. Kot izjemno uspešen skyrunner in turni smučar je s številnimi zmagami v preteklih letih postal skorajda sinonim teh dveh športov in v knjigi se spominja tekem, ki so ga na njegovi poti odločilno zaznamovale, to sta predvsem gorska maratona Zegama-Aizkorri in Sierre-Zinal, Vertikalni kilometer v Fullyju, ultra tekaški preizkušnji UTMB in Hardrock 100 ter najbolj mitska turnosmučarska preizkušnja Pierra Menta.

A prav lahkotnost, s katero je zmagoval, mu je sčasoma postala breme, saj si je želel predvsem izzivov, preizkušanja lastnih omejitev – tako fizičnih kot psihičnih. Začel je z individualnimi projekti in nanizal rekordne čase pri vzponih na nekatere markantne vrhove (Matterhorn, Mont Blanc, Denali) ter se v maju 2017 povsem sam in brez vsakršnih pripomočkov povzpel na Everest v zgolj 26 urah, le pet dni pozneje pa je svoj podvig ponovil in vrh dosegel še hitreje – v zgolj 17 urah.