Pikčasta Slovenija, kolesarski vodnik

Od Šavrinskega gričevja slovenske Istre, Brkinov in Vipavske doline (in od tam na Kras), do vzpetin nad Sočo in nekajkrat v Beneško Slovenijo, kraljevskega kroga okoli Triglava s 3800 višinskimi metri vzpona, klancev predalpske Slovenije nad Idrijo, Žirmi, Kranjem, do Osilnice in Strme rebri nad njo, Bele krajine in kroga okoli Trdinovega vrha (najvišjega vrha Gorjancev), preko Kozjanskega do Celja in Koroške, okoli Uršlje gore, iz Velikovca čez Svinško planino, nekoč skrajno severno mejo slovenskega narodnostnega ozemlja, do Pohorja in čez Kozjak, pa do največjega slovenskega gričevja – Slovenskih goric, in na koncu (začetku) presenečenja za vse zaljubljence v slovenske gorske etape – Prekmurja.

Pikčasta Slovenija predstavlja petinšestdeset krogov po Sloveniji in zamejstvu, v katerih vas čaka v vsakem najmanj tisoč višinskih metrov vzpona (in spusta).

Sedem velikih (Kum, Krvavec, Rogla, Areh, Kolovrat, Vršič s trentarske strani, Mangart) delujejo kot samostojne ture, gor in dol po bolj ali manj isti cesti, vsi drugi klanci so povezani v krog, se pravi z istim izhodiščem, ki je hkrati tudi zaključek oziroma cilj ture.

Eden od kriterijev za uvrstitev kakšne ceste v posamezen krog je bil tudi promet – obstajajo ceste po Sloveniji, kjer ga ni.

Vsak predstavljen izlet ima oceno zahtevnosti – od ena do pet. Pri teh ocenah avtor še posebej poudari, da gre za rekreativno lestvico. Vsak klanec, naj bo še tako položen, je zahteven, če ti kdo diha za ovratnik in navija tempo, ki sega iz tvoje cone udobja. Prav cona udobja je bila merilo, ker pa je ta precej individualna reč, jo je bilo treba nekako objektivizirati.
Po dolgem razmišljanju je nastalo tole (tehtaje štiri količine – dolžino kroga, skupno število višinskih metrov, dolžino klancev in njihovo strmino):
1 – Krog do sedemdeset kilometrov s kratkimi, ne prestrmimi klanci, katerih skupni vzpon dosega tisoč višinskih metrov ali malo več.
2 – Do osemdeset kilometrov, klanci so že daljši, med njimi kakšen strmejši odsek, skupni vzpon do tisoč petsto metrov.
3 – Okrog sto kilometrov, daljši klanci, nad tisoč petsto metri skupnega vzpona.
4 – Krog vsebuje tudi tisočmetrske klance, s strmimi odseki, skupni vzpon od dva tisoč metrov naprej.
5 – Trpljenje. V vodniku so trije: Mangartski, Triglavski in Ljubljanski krog


Dobra stvar vodnika in krogov v njem je prav njegova poljudnost, neobveznost. Začrtane trase lahko dojamete zgolj kot predlog, jih začnete (in končate) kjer koli na njihovih krožnicah, odpeljete v predlagano smer ali po svoje.

Avtor obljuba, da boste, če se boste držali vrisanih cest, ostali na asfaltu, razen tam (v treh primerih), ko tega za kakšen kilometer zamenja znosen makadam. To vam zagotavlja, ker je Tadej Golob še iz tistega analognega sveta, v katerem niso poznali ne aplikacij ne satelitske navigacije, in je izrisano s kolesarskim računalnikom preveril tudi na terenu oziroma odpeljal vse kroge.


O avtorju
Tadej Golob (1967) je eden najbolj samosvojih slovenskih avtorjev s tematsko raznolikim naborom del. Med pisci se je pojavil s knjigo Z Everesta (2000), v kateri popisuje smučanje Dava Karničarja z najvišje gore sveta, na vrh katere se je povzpel tudi sam, nadaljeval pa z biografijami Petra Vilfana (2004), Zorana Predina (2009) in Gorana Dragića (2015), Milene Zupančič, Petra Čeferina, Alenke Bratušek (2018), z romanoma za mladino Zlati zob (2011) in Kam je izginila Brina? (2013) ter z romanoma za odrasle Svinjske nogice (nagrada kresnik 2010) in Ali boma ye! (nominacija za kresnik 2014). Serija kriminalk s Tarasom Birso v glavni vlogi, ki se je začela z romanom Jezero (nominacija za kresnik 2017), se zgleduje po skandinavskem tipu kriminalk. Predvsem po tistih, ki jih pišejo novinarji in med vrsticami razkrivajo manj znane plati družbe, v kateri živimo.

nagrade: Nagrada kresnik 2010