Artur, pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom

Zmaga je vse
Leta 2014 se je tako švedska ekipa Peak Performance odpravila na dirko po enem najzahtevnejših terenov: v Amazoniji so se spopadli s 700 kilometri gora, globeli in seveda zajetnim kosom džungle. “Opazili smo, da postaja vročina vse hujša, nato pa smo še po enem vzponu zapeljali mimo rjavega napisa, ki nam je izrekal dobrodošlico ob prestopu na severno poloblo. Če bi bilo komu od nas do tega, bi se gotovo ustavili in malce proslavili to priložnost. Navsezadnje pa se ne zgodi vsak dan, da prečkaš ekvator! Ampak v tistih razmerah nas ni zanimalo nič drugega, kot da se prebijemo naprej in preidemo na naslednjo etapo.” Mikael je naravni vodja ekipe, ki je že med služenjem vojske odkril dar. Ima lastnost, da zna prepričati ljudi, da mu sledijo. Je naravni vodja tropa, ki ima, kot pravijo Švedi, “jurišni navdih”. Sam v knjigi zapiše in celo na koncu pripovedi ponovi: “Tudi če bi mi kdo ponudil, naj izbiram med torbo, natlačeno z bankovci v vrednosti dveh milijonov dolarjev, ali pa najvišjo stopničko na odru Svetovnega pokala, bi vedno izbral zmagovalni oder.”

Artur
In prav ta človek, vodja z “jurišnim navdihom”, je na eni od postaj med etapami storil nepredstavljivo. Človek, ki bi moral voditi ekipo k zmagi… Človek, ki je molčal in dajal vtis zbranosti in mirnosti, ko so bile zadeve na robu smrti, je ob srečanju s potepuškim psom ogrozil cilj in trud celotne ekipe. Za rešitev potepuškega psa je žrtvoval največ – zmago. S kotičkom očesa je opazil v vrvežu nepremično postavo. “Bil je blaten pes, precej zdelan na pogled… Celo od daleč sem videl, da je blatu primešana strjena kri; prekrit je bil s hudimi ranami kot tudi z nesnago.” Ponudil mu je nekaj mesnih kroglic, ki si jih je ekipa pogrela v termičnem rokavu in kuža se ni več ločil od njih. Natančno opiše trenutek odločitve: “Potem sem pomislil na psa, v katerem sem začel prepoznavati prijatelja. Spomnil sem se, kakšen je bil prvi pogled, ki mi ga je namenil. Kako je med vsemi poiskal prav mene… Ta pes ni bil navaden pes. Bil je kraljevsko žlahten. Bil je Artur.”

Drugi del knjige je tako nova pustolovska dirka – kako Arturja spraviti na Švedsko! Je presunljiva pripoved o pustolovcu, ki je v džungli iskal zmago, našel pa življenjskega prijatelja. Je iskrena zgodba o vezi, ki jo lahko spleteta zgolj človek in pes. Knjiga je navdihujoča zgodba o tem, kaj šteje na dnu vedra bolečine pustolovske dirke ali pa življenja. Pravo prijateljstvo. Ali kot pravi prvo pravilo takšnih tekmovanj: “Utegne se pripetiti marsikaj. Včasih najbolj nepredvidene reči.”