Gringo Loco, Simon Doma

Gringo loco, kot so Simonu nadeli vzdevek v najnevarnejšem in enem najbolj brutalnih odprtih zaporov v Venezueli – Los Tequesu. Kraljevini kriminalcev, kjer so veljala njihova pravila. Kamor policija in vojska nista imeli vstopa, kjer si moral plačevati, da si lahko spal na umazanem kosu pene na tleh in jedel ostanke iz smeti, in kjer je 23 ur na dan odmevala salsa.

IZ KNJIGE:

"Starejša ženska, mama nekega zapornika, se je med čakanjem zagledala vame, nato pa se je nenadoma dvignila, stopila do mene in me z globokim sočutjem objela: »Vem … vidim, kako jo pogrešaš … njen objem … Tega ti ne morem dati, ampak objamem te pa lahko …«
Priletelo je tako nenadoma in nepričakovano, da me je ujelo popolnoma na levi nogi in brez obrambe. V enem samem zgoščenem trenutku, v eni sami neskončno polni sliki je treščila vame tri leta in pol trajajoča agonija na drugi strani planeta, neskončne borbe, stotine klicev in prošenj, razlag; vse tisto upanje, ki ni imelo nobene podlage, ki je raslo iz nič, viselo v praznem in se ni imelo kam nasloniti, hkrati pa ni smelo niti za trenutek podvomiti vase, sicer bi v trenutku vse šlo v maloro …

Nič v Venezueli me ni spravilo na kolena, ne kri, ne orožje, ne krogle, ki so letele nekaj centimetrov mimo moje glave, ne polomljene roke in noge, ne odsekani prsti, odrezane glave ali razkosani ljudje … Objem te ženske pa me je dobesedno pokosil in sesul."

“Med hojo sem naredil hitro računico. Pet lucerov z dolgimi šaržerji, v vsakem je bilo dvaintrideset nabojev, torej je Flaco fasal sto šestdeset krogel. Lep del v glavo. Poskrbeli so, da bo pokopan v zaprti krsti. To v Venezueli seveda nekaj pomeni. Običajno so v zaprtih krstah izdajalci, skorumpirani policisti in posiljevalci. In seveda pedofili.

Pristopila sva in gledala krvavo kepo na tleh. Na Flacu ni bilo niti enega samega koščka kože. Samo scefrano in zmleto meso. Poskušali so dvigniti, kar je ostalo od Flaca, da se je po hodniku zaslišal tih zvok kovinskega dežja. To je bil zvok krogel, ki so iz trupla padale na beton. Dobesedno razpadal jim je v rokah. Morali so prinesti rjuho in jo nekako povleči pod Flacove ostanke, da so ga končno lahko dvignili in odnesli.”