Mrtvi tek

Preživetje Tour de France ni samo po sebi umevno. Erik Norse to ve. Kot pomožni kolesar moštva Bank White-Team se prvič udeleži največje dirke na svetu. Trije tedni pulza, hitrosti in bolečine, kjer vsi pazijo na vse. Erik pa ima poleg tega, da pomaga kapetanu moštva osvojiti rumeno majico, še skrivno nalogo. Med 200 udeleženci je namreč tudi tisti, ki je ubil kolesarskega mehanika Louisa Bardouxa. Vedel je preveč o umazani igri v kolesarskem svetu. Policija pa je Erika bolj ali manj prisilila, naj ji pomaga pri preiskavi. Z nečim ga držijo v šahu. Mrtvi tek je triler o Touru de France. Govori o dopingu, podkupovanju in prirejanju rezultatov – in nagli smrti.

Kurt Aust je izmišljeno ime za Kurta Østergaarda (1955), ki je pisatelj in neodvisen pisec. Po izobrazbi je pedagog. Od 1982 živi v Hortnu na Norveškem. Aust je debitiral z romanom leta 1999. Pred tem je napisal besedilo za zgodovinski strip o suženjski ladji Fredensborg. Njegove knjige so prevedene v danščino, nemščino, nizozemščino, španščino, ruščino, južnokorejščino, grščino, češčino in francoščino. Je tudi avtor več zgodovinsko-kriminalnih romanov iz dansko-norveške zgodovine v začetku osemnajstega stoletja. Leta 2006 je izdal svoj prvi moderni roman, triler Nevidni bratje, in svojo prvo knjigo za otroke.

Erik Norse je pomočnik v ekipi Bank White-Team, ki se prvič udeleži največje kolesarske dirke na svetu. Podobnost izmišljenega imena ekipe z resničnim moštvom svetovne kolesarske serije je namerna. Ali pa tudi ne. »Mrtvi tek je roman. Vsakršna podobnost med kolesarji dirke Tour de France in resničnimi osebami je naključna in nenamerna,« sicer opozori na začetku kolesarskega romana prve kategorije Kurt Aust, kar je psevdonim za Kurta Østergaarda. Težko mu verjamemo, da tega ni zapisal le zaradi pravne zaščite. Sam trdi, da je poskusil ustvariti kolikor mogoče realno sliko Toura, pri čemer je bil deležen neprecenljive strokovne pomoči z več strani. To je mogoče v napetem trilerju opaziti skoraj na vsaki strani, saj fikcija skozi vrstice sili v naš, realen svet, kjer je krutost kolesarskega poklica očitna samo udeležencem in poznavalcem.
Mrtvemu teku uspeva v izmišljeni kriminalni zgodbi nazorno opisati, kako so videti trije tedni maksimalnega srčnega utripa, hitrosti in bolečine, kjer vsi iščejo priložnost le zase. Zaplet je jasen že na začetku. Kolesarski pomočnik Erik mora pomagati kapetanu moštva osvojiti rumeno majico, hkrati pa je v kolesarski karavani tudi tisti, ki je ubil kolesarskega mehanika Louisa Bardouxa. Vedel je preveč o umazani igri v kolesarskem svetu. Policija pa je Erika bolj ali manj prisilila, naj ji pomaga pri preiskavi. Z nečim ga držijo v šahu.
Mrtvi tek naj bi bil triler o dirki Tour de France. Doping, dogovorjeni rezultati, prirejanje dirk, intrige, spletke, vrečke krvi na letalih, odvržene injekcije, laži, smrt in milijoni evrov. Podobnost z realnostjo ni samo naključna, kajti glavni akterji kolesarskega cirkusa so že zdavnaj pozabili, da se je največja kolesarska dirka na svetu prelevila v fantazijski svet. In v njem je mrtvi tek pravilo. Ne izjema.
Blaž Mazi, Bukla 143