Več razumnosti

Kaj je razum?
Zakaj ga primanjkuje?
Zakaj je pomemben?


Knjiga Več razumnosti je nastala na osnovi Pinkerjevih predavanj na Harvardu, pri katerih je raziskoval naravo razumnega mišljenja in vprašanje, zakaj včasih delujemo v nasprotju z njim. Tako kot mnogi psihologi – kar nekaj si jih je za vprašanja človekovega mišljenja prislužilo Nobelovo nagrado – Pinker nadvse rad preučuje šibkosti našega razuma in jih ima za čudovit doprinos psihološke stroke k splošnemu razumevanju delovanja človekovega uma.

Pinker meni, da bi si morali v izobraževalnem sistemu in pri poljudni znanosti prizadevati za čim višjo stopnjo razumnosti. Uporabna orodja razumnega sklepanja nam zato natančno predstavi v knjigi Več razumnosti. Med osnovna pomagala razuma spada tudi uporaba logike, kritičnega mišljenja, razumevanja verjetnosti in tveganj, korelacije in vzročnosti ter razlik med njimi, optimalnega pristopa k sprejemanju odločitev ob negotovih podatkih in jasna pravila pri sprejemanju odločitev, ko so pri njih vključeni tudi drugi ljudje s svojimi strategijami.

Orodja razumnega sklepanja so nujno potrebna, če se želimo izogniti nespametnostim v osebnem življenju in tudi pri oblikovanju razumnih delovnih strategij v družbi nasploh. Ključ do njih je na voljo v tej izjemni in zavzetemu bralcu razumljivo napisani knjigi.

Z intelektualno širino in pripovedno globino je Steven Pinker, en največjih sodobnih mislecev, s knjigo Več razumnosti ustvaril sodobna navodila za uporabo razuma v vsakdanjem življenju.

»Če ste kdaj razmišljali o tem, da bi zaužili kaj posebnega, da bi bili pametnejši, raje preberite Več razumnosti.«
– Jonathan Haidt, avtor knjige Pravičniški um

»Razum bi moral biti vodilo vsega, kar razmišljamo in počnemo. (So naši pomisleki razumni, če se s tem ne strinjamo?) In vendar je v dobi, ko ima razum toliko možnosti, kot še nikoli prej, javna sfera preplavljena z lažnimi novicami, oglasi za mazaška zdravila, teorijami zarote in brezumnim nakladanjem o 'višji resnici'. Kako lahko ugotovimo, kaj je smiselno in kaj ne? To je nadvse resno vprašanje. V tretjem desetletju tretjega tisočletja se soočamo z usodnimi grožnjami zdravju, demokraciji in stanju planeta, na katerem bi lahko še naprej brezskrbno živeli. Čeprav so težave resnično zastrašujoče, zanje obstajajo rešitve, človeštvo pa lahko s svojimi umskimi sposobnostmi pride do njih. Žal pa se soočamo z nadvse resno težavo, kako ljudi sploh prepričati, da bi rešitve, ko do njih pridemo, tudi sprejeli.«
– iz knjige

»Razumsko sklepanje bi moralo biti del osnovne izobrazbe, tako kot branje, pisanje in računanje.« – iz knjige