En korak, en utrip srca, Samo Rugelj

Leta 1984 je slovita ameriška avtomobilistična revija Road&Track na enem izmed domačih dirkališč organizirala prav poseben test. Med seboj so se pomerili najhitrejši serijski avtomobili tistega časa, na čelu z Lamborghinijem Countachom, Ferrarijem BB512, Astonom Martinom Vantage in še nekaterimi, z namenom preizkusa, kateri bi lahko prvi v zgodovini dosegel hitrost 300 km/h. Na presenečenje vseh je zmagal Porsche 930, turbo verzija slovitega modela 911, a s konkretnimi posegi v agregat s strani mehanika Aloisa Rufa. Danes se dotični model med poznavalci imenuje kar Ruf BTR in je za večno vpisan med najslavnejše dosežke avtomobilizma, nemško znamko pa je še čvrsteje utrdil v vrhu.

Istega leta je dobrih 5000 km stran Samo Rugelj v Radencih premagal svoj prvi maraton. Ob boku svojega očeta. Štirideset let kasneje je v Radencih tekel ob svojemu sinu Janu. In tradicija se nadaljuje. Vmes je tek le občasno zapustil, tako ali drugače pa ga je vzdržljivostno hitrostno premagovanje časa in prostora na lasten pogon in brez pripomočkov spremljalo vse njegovo odraslo življenje. Kot tudi razmišljanje o teku in zaradi teka, ki ga je doslej že večkrat ubesedil v strukturirano celoto knjižnih izdaj.

Njegovo knjigo Delaj, teci, živi iz leta 2012 lahko upravičeno štejemo za eno prvih literarnih tekaških knjig v Sloveniji, na kakršno s(m)o bralci čakali že vse od Jogginga dr. Iva Belana iz leta 1986, še bolj poznane slovenske maratonske biblije 30.000 korakov Janeza Pence in Neskončnih cest Dušana Mravljeta. A če sta bila prvi dve priročnika in Mravljetove ceste bolj biografsko delo, je Rugelj tedaj ubral izrazito osebno pripoved, kjer ima tek sicer osrednjo vlogo, a je vendarle le dejavnost, sredstvo, tudi pot. Podobno kot Murakamijeva O čem govorim, ko govorim o teku, je tudi tukaj pomembnejši avtorjev odnos do življenja, ki se nenehno spreminja (tudi) zaradi teka in ki ga opisuje na bistveno bolj literaren način kot omenjeni Slovenci. Način, na kakršnega dojema tek, tudi bralca spodbudi k razmisleku o tej primarni obliki gibanja. Zato ni presenečenje, da je knjiga, s katero je na trg prišel ravno v času velikega razcveta rekreativnega maratona po vsem svetu in v katerega je znova posrkalo tudi njega, doživela kar štiri ponatise.

En korak, en utrip srca s podnaslovom Kako je maraton preobrazil življenja v naši družini se zdi kot nadaljevanje in hkrati zaključek Delaj, teci, živi. Spet osebna pripoved, ki pa jo Rugelj ves čas nadgrajuje s faktološkimi skoki v zgodovino teka in maratona (Izvor). Osrednji del knjige je sklop z naslovom Maratonec, družinska tekaška zgodba treh generacij Rugljev, kjer še enkrat znova izvemo, da je Samovemu očetu dr. Janezu Ruglju maraton pomenil metodo, nujo, rigorozen načrt in posledično 'odrešitev' pri njegovemu terapevtskemu delu, njegovemu sinu neobremenjeno premagovanje z nasmehom, njemu pa material za lastno soočanje, raziskovanje in pisanje. Sledita še sklopa Nov krog na vrtiljaku, kjer opiše vnovično strast do maratona, za katero se je morda vmes zdelo, da je že tiho izpuhtevala kot pozornost današnjih najstnikov. A ni! In ostaja tu, trdno in neomajno, tudi v letu 2025, ko je Samo že spomladi opravil z 42. izvedbo dunajskega maratona, zelo verjetno pa bo jeseni ponovno startal tudi na ljubljanskem.