Ustvarjen za gibanje

Mozaik
»Šele ko razumemo delovanje svojega telesa, lahko z njim primerno upravljamo. In ko na telesno aktivnost začnemo gledati še z druge plati, morda podremo kakšno psihološko bariero, se znebimo strahu pred gibanjem ali se morda izvijemo iz rezultatske stagnacije,« zapiše v uvodu Grega Hočevar. Ustvarjen za gibanje je knjiga, ki ne okoliši niti ne ponuja enega pristopa za vse težave. Hočevar je zbral tisto, kar mora posameznik ali posameznica, ki se večino časa v letu ukvarja s športom, nujno vedeti. Že pogled na kazalo odvrne ljudi, ki iščejo instantne rešitve: Srce, čudežna črpalka, Kisik, Voda v telesu... Bazalni metabolizem, Počitek in spanje... Mlečna kislina, Intervalni trening… in še marsikaj.

Seveda podobne knjige v tujih jezikih obstajajo, a poudarek, kako pomembno je imeti tak priročnik v slovenskem jeziku, ne more biti dovolj velik. »Knjige po drugi strani ni treba brati kot poglobljene strokovne analize telesa, ampak se je lahko lotimo kot zgodbe o njem. Začnemo lahko zadaj, spredaj ali pa v sredini,« je v pogovoru o knjigi pojasnil avtor. V vsakem primeru iz delčkov mozaika, ki jih obravnava Hočevar, z lahkoto sestavimo celotno sliko o delovanju človeškega telesa. Mi sami smo tisti, ki moramo vedeti največ o tem, kako deluje naš inštrument. Sami moramo znati najhitreje prebrati sporočila in se odzivati nanje.

Znanje vsaj tako pomembno kot volja
Povsod lahko srečujemo kolesarje in tekače in povsod lahko srečujemo poškodovane rekreativne športnike. Kako je mogoče, da smo pripravljeni vlagati toliko truda v aktivnost, prekolesariti sto ali preteči trideset kilometrov, za znanje o pravilni skrbi za telo pa nam je marsikdaj povsem vseeno? »Ljudje si predstavljajo rekreativni šport kot instantno različico zgodbe o uspehu, v kateri lahko z nekaj malega denarja in najetim trenerjem hitro dosežejo rezultat. Takšna predstava nima zveze z realnostjo,« razmišlja Hočevar in dodaja: »Tako rekreativna kot resna športna vadba zahtevata postopnost, spoštovanje številnih principov vadbe, predvsem pa razumevanje lastnega telesa. Pomanjkanje takšnega pristopa ni samo slovenski, ampak globalni fenomen. Ljudje se hitro zaletimo, hočemo biti tako dobri kot sosed in uspeti. S cilji, tudi če so ironmanski, ultramanski in podobni, ni nič narobe, a je vendarle treba pristopiti k takšnim projektom razumno, počasi in z užitkom.«

Pri razmišljanju o gibanju človeškega telesa, s katerim se znanstveno ukvarja kineziologija, avtor posega na interdisciplinarna področja športnega treniranja, biofizike in biodinamike, a ne glede na to so stvari »veliko bolj preproste, kot se zdijo na prvi pogled«. Hočevar se skozi besedilo nenehno vrača na primere različnih športnikov v različnih dejavnostih: »Med telesno aktivnostjo človek začne po določenem obdobju popolnoma drugače zaznavati telo, občutiš svoje počutje, zaznavaš srčni utrip, opažaš, kako hitro se lahko na dolgi rok regeneriraš in kako se soočaš s stresom v službi, kako ti odgovarja hrana… Takšne detajle človek, ki se ne ukvarja s športom, zlahka spregleda.«

Kult telesa?
Morda se kdo sprašuje, ali je knjiga Ustvarjen za gibanje podlegla vsesplošnemu kultu telesa, zmogljivosti, popolnosti, čilosti, gladke kože, majhnega deleža maščob in že skoraj ideološke superiornosti. Daleč od tega. Med branjem lahko opazimo, da je priročnik pravzaprav nekakšna antireklama za omenjeni kult: »S knjigo hočem v našem prostoru in času stvari postaviti na svoje mesto. Zagovarjam tezo, da je treba neke stvari ponovno premisliti.« Daleč od tega, da bi se morali podrejati pravilom o obsegu športne aktivnosti in načinu prehranjevanja, ki jih najdemo v neki knjigi, še dodaja Hočevar. A kakor koli obrnemo, z boljšim razumevanjem delovanja lastnega telesa lahko storimo drobno »modifikacijo«, ki pa lahko bistveno vpliva na kvaliteto naših življenj. Priporočljivo branje za vsakogar, ki se redno ukvarja s športom.