Zdravi možgani

Po domače jo imenujemo črevesna flora, gre pa za skupek mikroorganizmov, ki žive predvsem v vaših prebavilih in v osnovi skrbe, da vaša prebava in absorpcija hranil potekata nemoteno. A tu se zgodba šele začne. Najnovejša znanstvena odkritja razkrivajo, da črevesna flora vpliva tudi na človekov imunski sistem, avtoimunske bolezni, razpoloženje in, najpomembnejše od vsega, zdravje možganov. Prav te, vznemirljive povezave se je v najnovejšem delu Zdravi možgani lotil slovenskemu bralstvu že znani dr. David Perlmutter.

Človeku je v pomoč 100 bilijonov mikrobov
Ako so prvi val nove (paleo) prehranske paradigme poganjali prehranski entuziasti, kot so biokemik Robb Wolf (Paleorecept, 2011), novinar Gary Taubes in bloger Mark Sisson, so štafeto za njimi prevzeli renomirani zdravniki. Boj proti sladkorju in glutenu so začeli biti kardiolog William Davis, endokrinolog Robert Lustig (Mastna laž, 2014) ter nevrolog Perlmutter, ki je prehransko sceno že leta 2013 močno razburkal s superuspešnico Požgani možgani. Tezo, da degenarativne bolezni možganov, kot sta Alzheimerjeva bolezen in demenca, v veliki meri povzročajo napačne prehranske izbire, ki temeljijo na žitaricah in sladkorju vseh oblik, je znanstveno temeljito podkrepil. V svoji drugi knjigi je šel še korak dlje. Z zbirko najnovejših študij, pa tudi s kliničnimi primeri iz lastne prakse, nam pokaže, da črevesna flora vpliva na vse vidike psihofizičnega življenja, na čelu (!) z možgani. Če je okvarjena, je njen vpliv čestokrat tudi poguben.

V človekovem črevesju živi več kot 100 bilijonov (1 in 14 ničel) mikrobov. V dokaj neprijaznem okolju so venomer izpostavljeni prebavnim kislinam in zunanjim toksinom. Prav tem toksinom preprečujejo vstop v krvni obtok, hkrati pa skrbijo še za pravilno delovanje imunskega sistema (80 odstotkov naše imunosti izvira ravno iz črevesne flore) in sproščajo prebavne encime, ki nam zagotavljajo hranila. Cela vrsta hormonov, ki vzdržujejo ravnovesje organizma, se borijo s stresom, skrbijo za dobro počutje in preprečujejo vnetja, nastaja ravno v črevesju. Čeprav nas poseljuje več kot 10.000 različnih vrst mikrobov, je ključno, da dobre bakterije številčno prevladujejo nad slabimi. Ko se zaradi prehrane s preveč sladkorji, glutenom v žitaricah in predelanimi živili to razmerje podre v korist slednjih, skozi črevesno sluznico v obtok vdrejo toksini. Stanje imenujemo prepustno črevesje in znano je, da je to vzrok za vnetna stanja v telesu in bolezni srca, ožilja ter avtoimunske bolezni, kot sta revmatoidni artritis in celiakija.

Recept za izboljšanje črevesne flore
Prepustno črevesje pomeni tudi prepustne možgane, trdi Perlmutter. Niso samo možgani tisti, ki pošiljajo ukaze v drobovje, komunikacija je dvosmerna. Od tod je samo še korak do »vnetih možganov« in množice sodobnih bolezni, kot so depresija, motnje pozornosti pri otrocih, demenca, celo avtizem in multipla skleroza! Debelost naj bi bila v večini primerov posledica uničene črevesne flore in bistveno manj gensko predisponirana. Vzrok za katastrofalno stanje mikrobioma sodobnika? Poleg prehrane s sladkorji in glutenom tudi pretirana raba antibiotikov, ki jih uživamo ob vsakem najmanjšem prehladu, preveč sterilno okolje, ki nam preprečuje vnos dobrih bakterij, in celo carski rezi, ki že novorojenčke prikrajšajo za seve dobrih mikrobov. Kaj nam je storiti? Perlmutter ponudi smiselne praktične rešitve. V zadnjem delu knjige zapiše šest uporabnih korakov, kako ozdraviti in nahraniti vaš mikrobiom. Nauči izbirati in celo kultivirati probiotike, uvede v svet prebiotikov ter prehrane z več zdravimi maščobami in beljakovinami. Tudi če niste pristaš nizkoogljikohidratne prehrane, vam bo vodič po fermentiranih živilih odprl marsikatero obzorje.