Neskončna žalost malih aparatov

Neskončna žalost malih aparatov, Glenn Dixon

V svetu, kjer imajo tudi gospodinjski aparati svojo zavest, mali robotski sesalnik skozi knjige odkriva ljubezen, izgubo in pogum. Ko njegovemu lastniku grozi, da bo ostal brez doma, se odloči ukrepati.

V pametni hiši bližnje prihodnosti Harold svoji umirajoči ženi Edie na glas bere knjige. Posluša ga tudi robotski sesalnik, ki ga zgodba romana Ubiti ptico oponašalko tako prevzame, da si po njegovi junakinji izbere ime Scout. Ob pripovedovanju začne spoznavati človeške občutke in hrepeneti po povezanosti, ki jo zaznava med zakoncema.

Po Ediejini smrti Haroldov dom ogrozi vseprisotni sistem, ki nadzoruje življenje v mestu. Harolda želi izseliti iz hiše, v kateri je preživel petdeset let. Scout in drugi hišni aparati se temu uprejo. S pomočjo dečka iz soseske in Haroldove odtujene hčere Kate morajo najti način, kako prelisičiti sistem in zaščititi človeka, ki jim pomeni več, kot bi pričakovali.

Glenn Dixon nenavadnim junakom vdahne radovednost in željo po razumevanju sveta. Ko ljudje zaspijo, se aparati zbirajo v kuhinji ter razpravljajo o filozofiji, poeziji in tem, kako je biti človek. Njihova vprašanja vsakdanje predmete približajo bralcu, hkrati pa odprejo prostor za razmislek o občutkih, ki jih pogosto težko pojasnimo tudi sami.

Neskončna žalost malih aparatov prepleta nežnost, humor in napetost z zgodbo o žalovanju, osamljenosti in pripadnosti. V ospredju so vezi, zaradi katerih hiša postane dom, ter knjige, ki nam pomagajo razumeti druge. Tehnološko napreden svet je ozadje pripovedi o tem, koliko pomenijo bližina, skrb in pripravljenost, da se postavimo za nekoga, ki nas potrebuje. Roman bo pritegnil bralce toplih zgodb z nenavadnimi junaki in vprašanji, ki ostanejo z nami tudi po zadnji strani.

O avtorju

Glenn Dixon je pisatelj, ustvarjalec dokumentarnih filmov in glasbenik. Njegova knjiga Juliet's Answer je bila velika uspešnica, bila je objavljena v dvanajstih državah in med drugim prevedena v nemščino, španščino in kitajščino. Prepotoval je petinsedemdeset držav in pisal za National Geographic, New York Post, The Walrus in torontski The Globe and Mail.