Severni sij, Drago Jančar
Roman je postavljen v Maribor tik pred drugo svetovno vojno, kjer se v vsakdanjem življenju že kažejo znaki bližajočega se razpada sveta. S simbolno močjo severnega sija in izjemno atmosfersko pisavo odpira vprašanja slepote, strahu in zgodovinske odgovornosti.
Roman Severni sij je eno ključnih in najdrznejših del Drago Jančar, v katerem se zgodovinska resničnost preliva z občutjem tesnobe, slutnje in razpada. Dogajanje je postavljeno v Maribor tik pred drugo svetovno vojno, v mesto na robu Evrope, kjer se v vsakdanjem življenju že zrcalijo prihajajoči politični in moralni zlomi.
V ospredju je raznolika galerija likov, meščanov, tujcev, uradnikov in posebnežev, ki jih povezuje prostor, a ločuje razumevanje sveta. Nad mestom se pojavlja skrivnostni severni sij, nenavaden naravni pojav, ki deluje kot simbol bližajoče se katastrofe in hkrati kot zlovešč opomin, da se red, kot ga poznamo, nepovratno maje. Meja med normalnostjo in norostjo se briše, resničnost postaja fragmentarna, negotova.
Jančar gradi roman kot gosto, večplastno pripoved, v kateri se prepletajo individualne usode in zgodovinska nujnost. Severni sij ni klasičen zgodovinski roman, temveč literarna študija atmosfere časa, ko nasilje še ni izbruhnilo, a je že prisotno v mislih, strahovih in govorici ljudi. Slog je natančen, mestoma srhljivo ironičen, pripoved pa polna simbolnih namigov in podtalne napetosti.
Knjiga je močan portret družbe tik pred zlomom, roman o slepoti, samoprevari in nezmožnosti pravočasnega spoznanja, kaj se pripravlja.
Zakaj knjiga izstopa-
eden osrednjih romanov Draga Jančarja
-
izjemno vzdušje časa tik pred drugo svetovno vojno
-
simbolna raba naravnega pojava kot znanilca razpada
-
večplastna pripoved o posamezniku in zgodovini
Primerna za bralce, ki jih zanima vrhunska slovenska proza, zgodovinski kontekst in romani z močno atmosfero.
O avtorju
Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja - leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Prijava
