Rešitev modrih con, Dan Buettner

Ob branju nisem imel občutka, da berem še eno knjigo o “zdravem življenjskem slogu”, temveč sem se počutil kot gost v domu ljudi, ki tiho vedo več kot mi. Povabijo te za mizo, postrežejo s krožnikom toplega fižola in ti medtem pripovedujejo, kako že desetletja vsak dan hodijo do tržnice, obdelujejo vrt, poklepetajo s sosedi in se zvečer usedejo s prijatelji k vinu in pogovoru. In potem pride stavek, ki ostane z mano še dolgo po tem, ko knjiga konča na polici: »Vedeti moraš, zakaj vstaneš vsako jutro.«To ni le motivacijski citat, ampak temelj filozofije, ki pravi: brez smisla dolgo življenje nima prave teže.

Kar Buettner izvede zares dobro, je to, da ne ostane le pri opisih. V drugem delu knjige pokaže, kako lahko ta načela prenesemo v svojo skupnost, v svoje mesto, v svoj vsakdan. Navaja primere ameriških krajev, kjer so s skupnostnimi pobudami preuredili šolske jedilnike, zasnovo mestnih poti, dostopnost do zdrave hrane – ne z zakonskimi akti, pač pa s pametnim oblikovanjem okolja. Ena najmočnejših misli knjige se glasi: »Poskrbi, da bo zdrava izbira tudi najlažja.« Ne gre za to, da bi morali ljudje imeti več discipline, temveč da jim olajšamo izbiro – da jim zdravo pride naproti.

Res je – včasih bi si želel več znanstvene natančnosti, bolj kritičnega odnosa do nekaterih podatkov o stoletnikih (nekateri viri so bili kasneje postavljeni pod vprašaj). A to knjigi ne jemlje moči. Njen namen ni akademska razprava, temveč navdih za prakso – in v tem je izjemno učinkovita.

Knjiga ne skriva, da prenesti načela modrih con v sodobno okolje ni preprosto. Ni dovolj, da si kupimo olivno olje in si v aplikacijo zabeležimo 10 tisoč korakov. Gre za to, kako oblikujemo svoje okolje: kje živimo, s kom preživljamo čas, kaj nam pomeni delo in kako se družimo. Buettner v knjigi navaja tudi konkretne primere skupnosti po ZDA, ki so s pomočjo njegove ekipe preuredile svoje okolje – od več klopi in kolesarskih poti do lokalnih tržnic in programov skupnostnega kuhanja.

Čeprav v knjigi prevladuje rahlo ameriški ton spremembe sveta »od spodaj navzgor«, je njen temelj univerzalen. Vsaka skupnost, tudi naša, lahko s premišljenimi drobnimi koraki naredi veliko. Knjiga me je spodbudila, da sem znova pogledal, kaj jem, kako se gibam in komu vsak dan posvečam čas. In to je verjetno njen največji uspeh – da bralca ne prepriča s podatki, ampak z zgodbami, ki se ti tiho usedejo v možgane.