Magični zateg

Kirby se v Magičnem zategu dotakne praktično vsake teme, ki je vsaj malo povezana s kolesarstvom in na katero ste si od nekdaj želeli odgovore: od čudaških navad največjih šampionov, bizarnih ter nevzgojenih navijačev, višine plač in zneskov nagrad v pelotonu, finančnega ozadja organizacije največjih dirk na svetu, nastanitvah v cenenih razpadajočih hotelih, vožnjah v razmajanih škodah med etapami, pa tudi črne cone kolesarstva – dopinga, kjer se še posebej potrudi in na humoren način popiše razne vrste: helikopterski doping, doping lepljivih prstov, skrite električne motorčke, nastanitveni doping, vse do njegovega lastnega hudomušnega umotvora 'doping magičnega zatega', kjer se kolesar pod pretvezo okvare na kolesu pripelje do ekipnega avtomobila, mehanik se stegne skozi zadnje okno in vzame v roke svoj magični ključ, da bi navidezno okvaro popravil kar med vožnjo, pri čemer pa kolesarja samo potiska naprej, da se ta malo spočije.

Da knjiga obeta nadvse zabavno branje, se boste zavedali že po prvih nekaj straneh, ko Kirby postreže s pripovedjo o tem, kako so ga neke noči med nočitvijo v hotelu po eni izmed etap na Dirki po Franciji s hodnika prebudili vreščavi japonski turisti. In ko se to zgodi, tedaj zajedavi in neprespani Anglež, ki spi brez spodnjega perila, vehementno gol zakoraka na hodnik in se zlaja nad njimi, pri tem pa se seveda uspešno zaklene iz sobe. »Vpitje z obeh strani je trajalo nekaj dolgih sekund. Japonski turisti so se trumoma odmaknili ob pogledu na sumo različico dvojnika Bjarneja Riisa. Medtem sem preprosto izgubil nadzor nad situacijo. Med rjovenjem sem zgrabil obe ročajni prečki in zaloputnil požarna vrata,« se že hitro razpiše Kirby, pri čemer ves nadaljnji scenarij klicanja nočnega receptorja opiše tako živopisno, da je med branjem nemogoče ostati resen.

V svoji tridesetletni karieri je avtor seveda doživel praktično vse, kar pritiče novinarju, ki s ceste spremlja največje kolesarske dirke na svetu, od potovanja v ogromnem nepreglednem konvoju obstranskih udeležencev, novinarjev, sponzorjev, ekipnih vozil, do osebnih poznanstev s praktično vsakim, ki kaj šteje v kolesarski karavani. Tako vam bo sočno razložil, da ameriška kolesarska legenda Greg Lemond pri zajtrku ves čas čeblja in razvija dolge monologe o tem, kdaj je jajce ravno prav kuhano, pri čemer brez slabe vesti zavrže vsako jajce, ki je po njegovem mnenju slabo skuhano. Carlton Kirby pozna vse in vsi poznajo njega – nekateri ga imajo pri tem rajši kot drugi, a za to mu je malo mar – ne glede na status še takšnih zvezdnikov pa so se vsi pripravljeni pogovarjati z njim.

Kirby je seveda Britanec in kot tak je tudi v knjigi absolutno naklonjen domačim kolesarskim zvezdnikom, ki jih nekoliko natačneje secira v posameznih odlomkih. Tako lahko izvemo njegove verzije osebnih lastnosti praktično vseh velikih: od Marka Cavendisha, Chrisa Frooma, Gerainta Thomasa in drugih. »Froome svetu kaže uglajeno podobo, toda za to masko se skriva demon. Priljudni diplomat, ki ga vidimo v intervjujih pred dirko in po njej, izgine tisti trenutek, ko se povzpne na ekipni avtobus ali sede na kolo.« Dotakne pa se tudi nekaterih drugih, kjer je enako navdušen kot mestoma tudi neprizanesljiv: »Cadel Evans nerad govori. Ne zato, ker se ne bi hotel pogovarjati, temveč preprosto zato, ker toliko razmišlja, da zna to včasih biti v napoto,« in podobne humorne opazke, ki se jih morda nihče nikoli ni upal izreči na glas. Pri Evansu potem doda še: »Seveda so se Cadelove noge odzvale precej hitreje od njegovega jezika. Dobro zanj. Ne pa tudi zame.«

Če ste si kdaj želeli vedeti, kakšne so plače v kolesarskem pelotonu, imate zdaj v knjigi Magični zateg izvrstno priložnost, da to izveste. Presenečeni boste: še zdaleč niso tako visoke, kot ste morda pričakovali. Še več, razen peščice največjih kolesarskih ekip na svetu večina proračunov komaj pokrije povprečne plače zaposlenih kolesarjev in delavcev, pri čemer so si tudi najboljši največkrat primorani deliti poceni sobe v razpadajočih hotelih po jugu Italije in Francije, si sami prati preznojena kolesarska oblačila po vsaki etapi itd. Kirby vam hitro postreže z dejanskim stanjem, saj si s svojim sokomentatorjem Seannom Kellyjem pogosto delita hotele z njimi. Stvari okoli denarja zakoliči s statistiko: »Več kot 60.000 nogometašev zasluži po več kot 200.000 evrov na leto. S tem se lahko pohvali manj kot 500 kolesarjev. Obstaja peščica superzaslužkarjev, zaradi katerih kolesarstvo velja za šport princev, tisti na najnižjih stopničkah lestvice pa so reveži, ki se na vse kriplje trudijo preživeti.«

Kdor spremlja prenose največjih tritedenskih dirk po kabelskem kanalu Eurosport, Carltona Kirbyja nedvomno pozna. Mnogim gre njegov slog komentiranja na živce, nekaterim celo tako zelo, da so razpisali spletno peticijo za njegovo odstranitev s televizije. A na srečo pri tem niso bili kdo ve kako uspešni, je pa imel s tem Kirby novo palico v rokah in si jih je v marsikaterem triurnem prenosu v živo, ko se na dolgih ravninskih etapah ne dogaja prav dosti, kar pošteno privoščil, zato mu na drugi strani vzajemno raste priljubljenost. Takšen pač je in takšnega ga vsako leto tudi pričakujemo med tritedenskimi prenosi največjih dirk.

 In takšen je tudi Magični zateg: svet kolesarstva po Carltonu Kirbyju – duhovit, iskriv, nabit z nadvse zanimivimi kolesarskimi informacijami in zgodbami iz sveta tega čudovitega športa, poln slovitega angleškega humorja, njegovih lastnih kirbizmov (»Moji možgani so kot škatla žab na drogah«) ter svojevrsten celostni vpogled v življenje kolesarskega športnega komentatorja. Kot je dejal eden izmed njegovih novinarskih kolegov: »Carlton Kirby je najboljše, kar se je zgodilo kolesarstvu po izumu karbonskega okvirja.«