Strokovnjaki vse pogosteje ne govorijo več le o dolgoživosti, temveč o tako imenovanem »healthspanu«, obdobju življenja, ki ga preživimo zdravi, telesno sposobni, miselno bistri in neodvisni. Dr. Stacy Sims pa opozarja še na en pomemben pojem: »peakspan«. To je obdobje, ko človek ne le normalno deluje, temveč dosega svojo najvišjo telesno in miselno zmogljivost. Cilj zato ni zgolj podaljševanje življenja, ampak podaljševanje let, v katerih lahko živimo polno, aktivno in kakovostno.
Zakaj se stvari po štiridesetem letu začnejo spreminjati?
Hormonske spremembe, ki spremljajo perimenopavzo in menopavzo, vplivajo skoraj na vse telesne sisteme. Mišična masa začne upadati, kostna gostota se zmanjšuje, telo počasneje obnavlja tkiva, povečujejo se tveganja za bolezni srca in ožilja, pogostejše so motnje spanja in nihanja energije.
Dolga leta so bila priporočila za zdrav življenjski slog večinoma oblikovana na podlagi raziskav pri moških. Dr. Stacy Sims, avtorica knjige
Višja raven opozarja, da ženske niso »manjši moški« in da potrebujejo drugačne pristope k vadbi, prehrani in regeneraciji.
Mišice so eden najpomembnejših dejavnikov zdravega staranja
Če bi morali izpostaviti eno samo navado, ki najbolj vpliva na kakovost življenja po petdesetem letu, bi bila to vadba za moč.
Mišice niso pomembne zgolj za gibanje. Delujejo kot presnovni organ, pomagajo uravnavati krvni sladkor, podpirajo hormonsko ravnovesje, zmanjšujejo tveganje za padce in prispevajo k boljšemu delovanju možganov. Pri ženskah po menopavzi postanejo tudi eden ključnih dejavnikov za ohranjanje kostne gostote.
Zato dr. Sims priporoča redno vadbo z obremenitvami, pri kateri mišice dejansko dobijo dovolj močan dražljaj za prilagoditev. To ne pomeni, da morajo ženske postati tekmovalne dvigovalke uteži. Pomeni pa, da lahkotna vadba pogosto ni več dovolj.
Hoja je odlična, vendar ni dovolj
Hoja ostaja eden najpreprostejših in najbolj dostopnih načinov gibanja. Izboljšuje razpoloženje, zmanjšuje stres in podpira zdravje srca.
Vendar pa za ohranjanje mišične mase, moči in presnovnega zdravja dolgoročno potrebujemo tudi intenzivnejše oblike vadbe. Dr. Sims poudarja pomen intervalnih treningov, kratkih sprintov, skokov in vadbe za moč, saj prav ti dražljaji pomagajo ohranjati funkcionalnost telesa skozi desetletja.
Prehrana za dolgoživost ni dieta
Ena največjih zmot sodobne kulture zdravja je prepričanje, da je manj hrane vedno boljše.
Pri ženskah lahko pretirano omejevanje kalorij, dolgotrajno postenje ali prenizek vnos beljakovin povzročijo nasproten učinek. Posledice so slabša regeneracija, izguba mišične mase, hormonske motnje in počasnejša presnova.
Ključ do zdravih let ni v nenehnem hujšanju, temveč v ustrezni količini kakovostnih beljakovin, ogljikovih hidratov, zdravih maščob ter hranil, ki podpirajo delovanje mišic, možganov in kosti.
Spanje in odnosi so prav tako pomembni kot vadba
Dolgoživost ni odvisna zgolj od treninga in prehrane. Raziskave vse bolj potrjujejo, da pomembno vlogo igrajo tudi kakovosten spanec, obvladovanje stresa ter socialna povezanost. Ljudje z močnimi socialnimi vezmi in dobrim občutkom pripadnosti praviloma ohranjajo boljše telesno in duševno zdravje tudi v poznejših letih.
Prav zato strokovnjaki vse pogosteje poudarjajo celosten pristop. Ne gre za eno čudežno metodo, prehransko dopolnilo ali biohacking trik. Največji učinek še vedno prinašajo osnove: redno gibanje, kakovostna prehrana, dober spanec in močni medosebni odnosi.
Prijava
